Varstvo invalidov

Invalidi so po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb zmerno, huje in hudo duševno prizadete osebe, ki se ne morejo usposobiti za samostojno življenje ter delo in pri katerih je ugotovljeno, da je prizadetost nastala v otroški dobi do dopolnjenega 18. leta starosti oziroma v času rednega šolanja, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta.
Center za socialno delo osebam z zmerno, težjo, težko duševno prizadetostjo in težjo telesno prizadetostjo ter kombinirano motnjo z dopolnjenim 18. letom ureja status invalida in pravico do nadomestila za invalidnost. Invalidski komisiji ZPIZ-a na vlogo stranke posredujemo ustrezno dokumentacijo v zvezi z uveljavljanjem pravice do dodatka za tujo pomoč in nego in na osnovi njihovega mnenja  izdamo ustrezno odločbo.

Oblike varstva teh oseb po zakonu so:
• varstvo v splošnih ali posebnih socialnih zavodih,
• varstvo v drugi družini,
• nadomestilo za invalidnost,
• dodatek za tujo nego in pomoč.

Varstvo v drugi družini se zagotavlja invalidom, ki nimajo družine ali ne morejo živeti v svoji družini in jim glede na naravo in stopnjo invalidnosti ni potrebno stalno varstvo v zavodu.
Invalid, ki mu je za osnovne življenjske potrebe nujna stalna pomoč in postrežba drugega, ima poleg nadomestila pravico tudi do dodatka za tujo nego in pomoč, če takega dodatka ne prejema že po kakšnem drugem predpisu.

Podaljšanje roditeljskih pravic

Starše otrok s težjo in težko motnjo v razvoju pred njihovim 18. letom usmerjamo k vložitvi predloga za podaljšanje roditeljskih pravic.

Družinski pomočnik 
Pravica do izbire družinskega pomočnika je namenjena polnoletnim osebam s težko motnjo v duševnem razvoju in težko gibalno oviranim osebam, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb.

Pravico do izbire družinskega pomočnika ima invalidna oseba:
• za katero je pred uveljavljanjem pravice do družinskega pomočnika skrbel eden od staršev, ki je za to skrb do sedaj prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek,
• ki je invalid po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb in potrebuje pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb,
• za katero komisija za priznanje pravice do družinskega pomočnika ugotovi, da gre za osebo s težko motnjo v duševnem razvoju, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb ali težko gibalno ovirano osebo, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb.

Družinski pomočnik je lahko:
• oseba, ki invalidni osebi nudi pomoč, ki jo potrebuje,
• oseba, ki bi se lahko štela za brezposelno osebo po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za pomen brezposelnosti ali se je z namenom, da bi postala družinski pomočnik, odjavila iz evidence brezposelnih oseb ali je zapustila trg dela,
• oseba, ki je v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa pri delodajalcu,
• oseba, ki ima isto stalno prebivališče kot invalidna oseba oziroma eden od družinskih članov.

Družinski pomočnik ima pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek v višini minimalne plače oz. sorazmernega dela plačila za izgubljeni dohodek v primeru dela s krajšim delovnim časom do polnega.

Vlogo lahko upravičenci vložijo pri centru za socialno delo. Mnenje o tem ali gre za invalidno osebo in o ustreznosti izbranega družinskega pomočnika izda invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Center za socialno delo v odločbi o priznanju pravice do družinskega pomočnika odloči tudi o prispevku invalidne osebe in prispevku zavezancev oziroma občine k plačilu ali doplačilu sredstev, ki jih občina namenja za pravice družinskega pomočnika.

Kontakt:
Andreja Bogataj
04/5170 119